AIA - Mladinski center Mengeš
Zavod REVIVO
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
LAS Za mesto in vas
Evropski sklad za regionalni razvoj

Aktivnosti v okviru projekta TOKOVI PRIHODNOSTI


Film: Iz spomina Kamniške Bistrice
Ob razstavi Iz spomina Kamniške Bistrice smo pripravili tudi kratek istoimenski film, v katerem smo opozorili na neprimerno in netrajnostno upravljanje z reko ter mačehovski odnos, ki ga gojimo do Kamniške Bistrice in njenih pritokov. V filmu nastopata Pavle Pevec in Matej Godec (RD Bistrica Domžale), naratorka je Ana Aleksandra Zupančič (Šola retorike), film je posnel in montiral Max Petač (Max Visuals), režiral pa Damjan Habe (HD&H - usposabljanje in svetovanje) ob pomoči Eve Horvat (Zavod REVIVO).


Iz spomina Kamniške Bistrice v Galeriji Domžale

Potujoča razstava z naslovom Iz spomina Kamniške Bistrice je razstava o reki in njenem življenju. Z otvoritvijo prve od osmih razstav smo v Galeriji Domžale združili 3 aktivnosti in se podali na pot po reki. Osnovo razstave predstavljajo slikoviti zemljevidi in fotografije iz starih časov ter čisto sveži posnetki reke. Tem smo dodali risbe otrok z natečaja Pozabljena reka in zastave, ki so jih prav tako izdelali otroci, in sicer v sklopu praznovanja Svetovnega dneva rib selivk, ki je potekalo prav v času odprtja razstave. Vsaka naslednja razstava pa bo dobila nekaj novih zemljevidov in fotografij z območja, kjer bo gostovala. Razstave nas opomnijo, kakšne so bile reke nekoč, kakšne so danes in kakšne bi morale biti.



Ob pogledu na vojaške karte z začetka 19. stoletja se v nas najprej vzbudi radovednost, da iščemo svoj kraj in mesto, kjer živimo. Ker je bilo območje takrat redkeje poseljeno in zgoščeno le na dvignjenih terenih več deset metrov stran od reke ali tik ob mlinščicah, je potrebno kar nekaj časa, da kraje na zemljevidu sploh prepoznamo. Sprehod skozi razstavo nas preseneti, ker nam nazorno pokaže, kako močno so se reke in njihovi koridorji spremenili. To je na prikazu stare in današnje struge Kamniške Bistrice očitno že na prvi pogled.
Kje stoji naš dom?
Bistrica v tistem obdobju še ni bila zregulirana, kar nam lepo kažeta razgibanost toka in širina struge. Reka je imela namreč takrat še prostor za vedno nove okljuke (rečne zavoje), premeščala je sediment, poplavljala poplavne ravnice in neutrudno prilagajala svoj tok in rečni koridor - območje ob njej. Reka je dihala in z njo vsa okolica. Ljudje so do nje gojili spoštovanje in hvaležnost. Bila je vir pitne vode, hrane, sedimenta, kurjave in prostor za druženje. Redno sezonsko poplavljanje okoliških območij (t.i. poplavnih ravnic) je bilo dobrodošlo in nujno za ohranjanje rodovitnih kmetijskih površin, za samočistilno sposobnost reke, nanos svežega sedimenta, drst rib, gnezdenje ptic in za številne druge funkcije, ki jih naravne reke opravljajo.

iskanjeDoma




Danes smo reki nadeli kamnite in betonske okove. Omejili smo njeno gibanje na nekaj deset metrov širine, vzdolžno pa jo na vsakih nekaj metrov pregradili z rečnimi pregradami, ki naj bi umirjale njen tok in pomagale zajemati vodo za najrazličnejše človeške potrebe. Posledica regulacij, velikega števila pregrad, gradnje na poplavnih ravnicah in prevelikega odvzema vode je, da poleti na določenih odsekih popolnoma presahne, jeseni pa povzroča strah, da bo preplavila naše domove. Brez obrežnega rastja se preostanek rečne vode v strugi poleti intenzivno pregreva, kar povzroča izumiranje nekoč številnih vrst rib, zaradi česar je vrstna pestrost in številčnost rib in drugih vodnih organizmov vse manjša. Brez večslojne koreninske zaščite obrežnega rastlinstva se v reko stekajo organske in kemijske odplake iz številnih kmetijskih in urbanih zemljišč, ki pogosto segajo prav na rečni breg. O kopanju v reki in lovljenju rib “na roke” v skritih tolmunih korenin dreves danes krožijo le še zgodbe naših dedkov in babic. Ob reki se večinoma le sprehajamo in kolesarimo. Namesto spoštovanja do nje pa gojimo nasprotujoče si želje, saj bi si jo radi (še) bolj podredili, jo poselili, obenem pa naredili prijetnejšo in lepšo, hočemo jo gospodarsko izkoristiti, a hkrati v njej zaplavati. Naše želje so neskončne.
Razstavo smo posvetili opominu, da je rekam potrebno vrniti prvotno svobodo in prostor, da bodo lahko opravljale svojo vlogo. Tako razstavo dopolnjujejo fotografije iz 20. in 21. stoletja, na katerih lahko prepoznamo jasno sporočilo: naše hiše in domovi so umeščeni v nekdanjo strugo, Kamniška Bistrica pa v betonski kanal. Reko kot ekosistem je zamenjal betonski kanal z odpadno vodo.
Fotografije za pripravo razstave so prispevali Anton Tomažič, Binca Lomšek, Domen Stanič, Dušan Letnar, Helena Testen, Jan Potočnik Erzin, Janko Skok, Liza Praznik, Marjanca Tomažič, Matjaž Šporar (fotografije Petra Nagliča), Max Petač, Mimi Pollak, Saša Škof, arhiv Šuštar in domoznanska zbirka Knjižnice Domžale, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo.
Likovni natečaj Pozabljena reka
K likovnemu natečaju Pozabljena reka smo povabili učenke in učence 7. in 8. razredov z območja občin LAS Za mesto in Vas ter jih prosili, da prikažejo, kako oni vidijo divjo in naravno reko. Prejeli smo izdelke različnih tehnik in velikosti, vendar narisane reke niso bile ne divje ne naravne. To nas je opomnilo, da današnje generacije otrok prostih, čistih rek, polnih življenja pravzaprav ne poznajo več in jih zato tudi niso narisali. Reko poznajo kot ravno in nedostopno, zaprto v kanal, brez obrežnega rastja in življenja. Na mnogih risbah so dodali smeti, industrijske odplake, betonsko korito ali urbano infrastrukturo. Te predstave moramo z ozaveščanjem in našim skupnim drugačnim ravnanjem popraviti, saj so ti likovni ustvarjalci generacija, ki bo morala za svoje in za preživetje svojih potomcev rekam vrniti prostor za naravno delovanje. Likovnega natečaja se je udeležilo več kot 60 učencev iz OŠ Rodica, Venclja Perka in Simona Jenka Smlednik.
Praznovanje Svetovnega dneva rib selivk
Del razstave v Galeriji Domžale smo namenili ozaveščanju o ribah selivkah in prosto tekočih rekah. Svetovni dan rib selivk (World Fish Migration Day) praznujemo vsako drugo leto, vsakič na nekoliko drugačen, a vedno zabaven in ustvarjalen način. Letos smo iskali najlepšo zastavo in k natečaju povabili vse šole v Sloveniji. Mlade smo prosili, da narišejo eno od rib selivk, ki jih najdemo v naših rekah - podust, ogrico, platnico, kečigo ali jeguljo. Odzvalo se je skoraj 40 učencev od drugega do devetega razreda. Zastave smo prejeli iz OŠ Ormož, Fokovci, bratov Letonja Šmartno ob Paki in Belokranjskega odreda Semič.
V naslednjih mesecih bomo razstavo Iz spomina Kamniške Bistrice predstavili tudi na drugih mestih znotraj območja LAS Za mesto in Vas ter tako ozaveščali ljudi o pomembnosti ohranjanja naravnih rek ter procesov, ki potekajo v njih. Avgusta se bomo spominjali reke Pšate v AIA - Mladinskem centru Mengeš (27.6.-14.7.2022) in Knjižnici Mengeš (18.7.-31.7.2022), za ostale lokacije in termine pa sledite naši spletni strani.


Otvoritev prve potujoče razstave Iz spomina Kamniške Bistrice
V četrtek, 25.5.2022, smo ob 17:00 pripravili otvoritev razstave Iz spomina Kamniške Bistrice, s katero želimo želimo predstaviti spremembe rečnega prostora, ki smo ga ljudje omejili, zožali, poselili, izsušili za kmetijske površine, pregradili s pregradami, preusmirili po mlinščicah itd., ter se tekom desetletij naselili v rečno strugo. Posledice so vidne že danes (poplave, ekstremne vremenske razmere, upad kakovosti pitne vode, nezadovoljivo ekološko stanje površinskih voda,...) in bodo v naslednjih desetletjih omejevale naše življenje. Spremeniti bo treba naš pogled na vodo, reke in naravo kot neusahljiv vir dobrin.
Hkrati smo izvedli likovni natečaj Pozabljena reka na katerem so sodelovali učenci sedmih in osmih razredov iz OŠ Rodica, OŠ Venclja Perka in OŠ Simona Jenka Smlednik. Narisali so reko, ki jo razumejo in vidijo kot divjo in naravno. Ob tem se izkaže, da današnje generacije divje in naravne reke ne poznajo več, saj so v svojem življenju videli zgolj regulirane reke. Ta pojav, ki ga strokovno imenujemo sindrom spreminjajoče osnove, v praksi pomeni, da se naši otroci ne bodo borili za izboljšanje stanja narave, saj niti ne vedo, da je z njo karkoli narobe...
Maj je mesec, ko vsako drugo leto praznujemo Svetovni dan rib selivk in prosto tekočih rek. Letos smo mlade povabili k pripravi zastav, ki jih krasijo ribe selivke. Dela so pripravili na OŠ Ormož, OŠ Fokovci, OŠ Belokranjskega odreda Semič in OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki. Tehniko in način likovnega izražanja so izbrali sami. Dela so pripravili otroci od 2 do 9. razreda.
Dogodek je povezoval Damjan Habe.

LikovniNatecaj


Foto: Patrik Komljenović.

LikovniNatecaj


Foto: Patrik Komljenović.

LikovniNatecaj


Foto: Patrik Komljenović.


Tokovi prihodnosti - s pogledom v preteklost
Slovenske reke imajo danes povsem drugo podobo kot so jo imele v preteklosti. Na njihov današnji izgled vpliva naše življenje ob rekah, kot tudi dejavnost reke same. Za veliko sprememb smo krivi ljudje z različnimi posegi in idejo, da reke ukrotimo. Generacije pred nami pa so z rekami znale živeti, zato je bilo življenje ob rekah zelo drugačno od današnjega.
Ljudje smo vse bolj ozaveščeni o pomenu rek in v Zavodu Revivo si želimo obuditi miselnost, da so reke tudi dragocen vir življenja. Nekateri se boste spomnili dogodka EkoReka v Mengšu, naravoslovnih delavnic, predstavitve vodomernih naprav FreeStation, filma Pšata - tok življenja itd. Letos načrtujemo nove aktivnosti s projektom »Tokovi prihodnosti«, kjer bomo združili moči Zavod REVIVO in AIA – Mladinski center Mengeš. V tem projektu želimo, poleg ostalih aktivnosti, o katerih vas bomo obveščali, predstaviti lokalne reke skozi zgodovino. Preslikati želimo čas izpred 200 let, dogodke v tistem času, kako so naši predniki živeli z njimi in kako danes z njimi živimo mi. V Galeriji Domžale bomo maja na Svetovni dan rib selivk (World Fish Migration Day), odprli prvo od osmih potujočih razstav s tematiko naših okoliških rek. Vabimo vas, da se vključite v pripravo razstave. Iščemo pomoč pri slikovnem materialu, torej da nam posredujete fotografije, ki so bile posnete ob lokalnih rekah in potokih. Dobrodošel je vsakršen slikovni prikaz, ki odslikava življenje, biotsko raznovrstnost, delo in dogodke ob rekah v preteklosti. Iščemo pa tudi spomine in družinske zgodbe ali prigode povezane s temi rekami. Pa naj bo to brskanje po tolmunih za ribami, lovljenje rakov po strugah, padec s kolesa v reko ali prvi poljub. Material bomo hvaležno in smiselno vključili v razstavo. Ob poslanem materialu nam prosim pripišete kdaj (vsaj letnica ali obdobje) in na kateri lokalni reki ali potoku je dogodek/zgodba/fotografija nastala. Pripišite tudi avtorja ali lastnika slikovnega gradiva, da ga bomo lahko ta podatek na razstavi navedli. Vsako dodatno pojasnilo po vaši presoji je dobrodošlo. Razstavo z vašimi fotografijami si boste lahko ogledali v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda in Vodice. O natančnih datumih in lokacijah vas še obvestimo.

Primer fotografije (Foto: arhiv Kamre - P. Gorenc)

Primer: Sobotno pranje perila naše babice Cvetke na reki Savi pri Sevnici. Sin Janez jo je vedno spremljal in se kratkočasil z metanjem kamenčkov v reko. (Foto: arhiv Kamre - P. Gorenc)

Material in informacije zbiramo do petka, 15. aprila. V popoldanskem času lahko pustite gradivo v AIA - Mladinskem centru Mengeš na Slovenski cesti 28 ali v Knjižnici Mengeš (Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš) oziroma nam ga (v elektronski ali fizični obliki) posredujte na eva.horvat@ozivimo.si ali z navadno pošto na naslov Zavod REVIVO, Staretova ulica 1, 1230 Dob.
Ne pozabite pustiti tudi svojih kontaktnih podatkov, da vam bomo vaše originale, s skrbnim ravnanjem, po reprodukciji lahko vrnili. Sodelujte pri skupnem spoznavanju naših rek.
Dodatne informacije dobite na številki 041 419 408 (Eva Horvat).
Več o projektu si lahko preberete na www.evreka.si



Zaključek projekta EVREKA II in začetek Tokov prihodnosti

Iz spominov neokrnjenih rek z mladimi ustvarjamo prihodnost skupnih tokov.
Tokovi prihodnosti so že tretji nadaljevalni projekt po uspešno zaključenih projektih EVREKA in EVREKA II. Naložbo sofinanciramo Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Republika Slovenija, Zavod REVIVO in Društvo AIA - Mladinski center Mengeš. Projekt izvajamo v okviru razpisa Lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in Vas.


Dokumentarno-igrani film Pšata - tok življenja

V ponedeljek, 8.11.2021, ob 19:00 uri smo izvedli premiero filma v dvorani Župnišča Mengeš.
Dogodek smo organizirali: Video produkcija Jaka Korenjak s.p., Zavod REVIVO, HD&H in Društvo Aia.

“Včasih smo ljudje živeli z rekami … ” in “Reke smo tudi bolje poznali …” so misli, ki so odzvanjale na premieri filma Pšata – tok življenja. Kljub trenutni situacij, se nas je kar nekaj ljubiteljev narave, zbralo v župniji v Mengšu, 8. 11. 2021. Ob zgodbah pričevalcev v filmu, kako so naši dedki in babice skakali na glavo v Pšato ter lovili ribe in rake, pa smo se mlajše generacije spraševale kako vendar, če pa Pšata seže do gležnjev. Ob takšnih zgodbah se zavemo, ne samo kako drugače so ljudje v tistih »davnih« časih živeli, temveč tudi kaj smo naredili našim rekam ter kako (hitro) smo jih spremenili. Žal na slabše.

Pred premiero sta o stanju Pšate in Kamniške Bistrice spregovorili biologinji dr. Polona Pengal in dr. Urša Koce, ki živita ob njunem porečju in dobro poznata situacijo. Poudarili sta, da so manjši pritoki, kot je Pšata, za izboljšanje stanja Kamniške Bistrice izjemno pomembni, saj ima Pšata velik potencial, da se vsaj določene odseke ponovno oživi (revitalizira) in se tako stari strugi vrne vsaj del sijaja, s tem pa tudi življenja.

Premiera_Polona Pengal in Ursa Koce


Foto: Matic Dolenc.

Filmski prvenec režiserja, Mengšana Jaka Korenjaka ni pustil nikogar ravnodušnega. Iz prvotnih intervjujev pričevanj o dogodkih ob reki, so ustvarjalci naredili slikovit dokumentarno igrani film. Gledalce so na premieri navdušile prav zgodbe starejših občanov, posnetki Pšate, avtentičnost scene ter tankočutna glasba, ki je spremljala vsak prizor. Glasbo za film je ustvaril Lovro Rakar, ki prihaja iz Preserij pri Radomljah. Ob osrednjih pripovedih spominov na prvobitnost reke pa so dramatičen prikaz pustili mladi igralci, ki so prepletli pripoved v smiselno celoto. Celoten film tako zajame in evidentira kulturno in naravno dediščino tega okolja, ki bo s filmom ostala še dolgo za nami, saj tako dokumentarnost, kot liričnost celotnega filma, pusti lep vtis.

Po koncu filma je moderator večera, Damjan Habe, spregovoril z režiserjem Jakom Korenjakom, ustvarjalcem glasbe Lovrom Rakarjem, pričevalcema Mimico Koce in Marjanom Sitarjem ter osrednjim igralcem Filipom Škrlepom. Ob klepetu so predstavili kako je potekalo snemanje filma, s katerimi izzivi so se srečali ter kako so jim na pomoč prišli občani, da so lahko vse prizore posneli v Mengšu, kar daje filmu pristnost in dodatno vrednost.

Pogovor po filmu


Foto: Matic Dolenc.

Med razpravo se je potrdila težnja ljudi, da je potrebno na Pšati nekaj storiti in z veseljem so prijeli za besedo in željo obeh biologinj, da bo do konca leta 2050 Pšata, vsaj na določenih odsekih, revitalizirana. S filmom Pšata – tok življenja in podobnimi aktivnosti pa bo potrebno še naprej ozaveščati ljudi, da se zgodbe o neukročeni Pšati ne pozabijo.

Pogovor Pšata-tok življenja


Foto: Matic Dolenc.

Film in premiera sta del aktivnosti projekta EVREKA II, ki se izvaja v okviru razpisa LAS za mesto in Vas. Pri organizaciji dogodka so nam pomagali Župnišče Mengeš, ki nam je oddalo dvorano, Društvo Aia – Mladinski center Mengeš in Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Pšata-tok življenja

EkoReka 2020 v Mengšu


V četrtek, 22.10.2020, smo preko Zoom izvedli javno okroglo mizo EkoReka, dogodek pa povezali s Svetovnim dnevom rib selivk! Dogodek je bil izjemno dobro obiskan, na kar kažejo tudi številne objave v različnih glasilih in revijah.
Na okrogli mizi so se nam pridružili: Urša Koce, biologinja in predstavnica iniciative "3h za Pšate", Nuša Britovšek, krajinska arhitektka, Simon Mrak, gradbenik, specializiran na področju vodarstva, Marko Žagar, poveljnik občinskega štaba Civilne zaščita Domžale in Pao Fernandez Garrido, strokovnjakinja na področju odstranjevanja pregrad.

okrogla miza 2020



Več o spletnem dogodku EkoReka si preberite v:

Gorenjski Glas

Glasilo Odsev, str 27.

Revija Ribič


V četrtek, 22.10.2020, si bomo ob 18:00 v Mladinskem centru Mengeš - Aia v živo preko aplikacije Zoom ogledali film Ljubezen teče in okroglo mizo Kruta resnica o reki Pšati. Sledila bo diskusija katere del ste lahko tudi vi.
Prijavite se in nas spremljate iz varnega zavetja vašega doma.

Vabilo EkoReka 2020




Ogled dokumentarnega filma Ocean plastike in pogovor z Andrejo Palatinus


V torek, 29.9.2020, smo si ob 18:00 v Centru za mlade Domžale v živo in v živo preko aplikacije Zoom ogledali dokumentarni film Ocean plastike.
Filmu je sledil zanimiv in navdihujoč pogovor z Andrejo Palatinus.
Danes je plastika prisotna v vseh delih sveta - na atolih sredi Oceana, v globokomorskih jarkih, na najbolj poseljenih območjih sveta in žal tudi v živih organizmih. Tudi v nas in želodcih kitov, želv, albatrosih in še mnogih drugih.
Rešitev pa je tako preprosta... Prenehajmo z uporabo plastične embalaže za enkratno uporabo, hrani v plastični embalaži ter poiščimo alternativne in zdravju ter okolju varnejše rešitve.

Nekaj zanimivih utrinkov iz delavnice si lahko ogledate med dogodki.

Plakat Ocean plastike



Delavnico je moderiral Damjan Habe, HD&H

Usposabljanje mentorjev za izvajanje naravoslovnih delavnic



V četrtek, 24. 9. 2020, smo se s študenti različnih naravoslovnih in pedagoških smeri dobili na OŠ Venclja Perka v Domžalah in spregovorili o pripravi in izvajanju naravoslovnih delavnic za mlade.
Zaključili smo, da je na nas, mentorjih, da pripravimo delavnice zanimive in takšne, ki bodo otrokom v izziv. Z jasnim smislom od samega začetka. Vsekakor ne gre zanemariti tudi pozitiven vpliv iskrenega odnosa med mentorjem in udeleženci, ki je potreben za nadaljnje kreativno in nemoteno delo.




Nekaj zanimivih utrinkov iz delavnice si lahko ogledate:

Pripravljalna delavnica


Dogodki

Delavnico je moderiral Damjan Habe, HD&H

Začetek projekta EVREKA II

Zelo uspešni projekt EVREKA I v preteklem letu nam je dal nov zagon. Potekal je v odličnem vremenu, prijetnem raziskovalnem duhu ter z odličnimi izkušnjami in tako rodil projekt EVREKA II. Projekt Ekološko izobražeVanje na poREčju KAmniške Bistrice II (EVREKA II) bo zapolnil pomanjkanje vsebin na področju naravoslovja in ekologije na območju LAS Za mesto in Vas. Tokrat bomo zgodbo iz Kamniške Bistrice razširili na enega izmed njenih glavnih pritokov, reko Pšato. K sodelovanju smo povabili tudi OŠ Mengeš ter delavnice iz preteklega leta nadgradili in dogodek EkoReka še razširili. Tako bo projekt EVREKA II letos ponudil številne raznolike delavnice in pestre dogodke, povezane z naravo in raziskovanjem možnosti ekološkega pristopa k sobivanju z reko Pšato.

Nadaljevali bomo z dobro sprejetimi brezplačnimi ozaveščevalnimi delavnicami za javnost in osnovnošolske učence, javnimi dogodki ter izobraževalnimi filmi in besedili. V naslednjih dveh letih si obetamo kar 19 naravoslovnih delavnic za osnovnošolce, na katerih bodo učenci preko praktičnih izkušenj raziskovanja, vzorčenja, merjenja in povezovanja teorije s primeri iz lokalnega okolja, razvijali svojo naravoslovno žilico, spoznavali domače okolje, se družili in ekipno sodelovali pri reševanju izzivov. Iz praktičnih primerov prikazanih na delavnicah, bodo lahko razumeli procese, ki potekajo v in ob rečnih ekosistemih ter razvili čut za odgovorno in spoštljivo ravnanje do voda in narave. Na že tradicionalnem javnem dogodku EkoReka, ki bo letos potekal 22. maja v Mengšu, se bomo povezali z lokalnimi in strokovnimi društvi s področja naravovarstva in biologije in tako dodatno popestrili ponudbo. Na dogodku se boste udeleženci in obiskovalci lahko udeležili številnih naravoslovnih delavnic, analizirali vodne vzorce, gledali mikroživljenje v vodi, sodelovali pri okrogli mizi, umetniško ustvarjali ali pa se le podružili s sokrajani. V času projekta bomo snemali krajše filmčke in daljši dokumentarno-igrani film o spominih starejših prebivalcev na dogodke ob reki Pšati. Ves video material bo preko leta dostopen za ogled tudi preko spleta.


Pridružite se nam na kakšni od aktivnosti in spoznajte Pšato in njene organizme skupaj z nami, s svojimi prijatelji in najbližjimi ter ustvarite spomine, ki bodo z vami za vedno.



Zaključene aktivnosti v okviru projekta EVREKA


JAVNI DOGODEK EkoReka

Vabimo vas, da se nam v soboto, 25. 5. 2019 na “Dan mladosti, dan radosti” med 9:00 in 18:00 pridružite na Viru ob reki Kamniška Bistrica in se udeležite številnih zanimivih EkoReka aktivnosti. Pri Baru Bernardi bo ob 10:30 predstavitev izobraževalnih animacij in projektov, okrogla miza na temo trenutnega in prihodnjega ekološkega stanja Kamniške Bistrice, izvedli bomo več vodenih ogledov ob Kamniški Bistrici, kjer nam bodo naši najmlajši raziskovalci pod vodstvom mentorjev pokazali in predstavili številne zanimivosti (ob)rečnih prebivalcev reke. Ves čas dogajanja pa se boste lahko udeležili zanimivih izobraževalnih iger in aktivnosti, ki jih bomo pripravila različna društva in organizacije.

EkoReka



Program EkoReka




LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ

V torek, 23. 4. 2019, je pod budnim očesom strokovne žirije v Centru za mlade Domžale potekalo ocenjevanje del za likovno literarni natečaj Voda je svoboda. Likovna dela sta ocenjevali Maja Maselj, dipl. oblikovalka vizualnih komunikacij in Urška Grošelj, akademska restavratorka, literarna dela pa Tatjana Kokalj, pisateljica in učiteljica ter Jaka Tomc, pisatelj, pesnik in založnik. V Centru za mlade so tokrat zabeležili najštevilčnejšo udeležbo na njihovem že tradicionalnem spomladanskem likovno in literarnem natečaju, saj so skupaj prejeli 398 likovnih in 48 literarnih del . Uradni rezultati bodo objavljeni do konca tedna. Izbrana dela pa si boste lahko ogledali na razstavi, ki se bo odprla v četrtek, 16. 5. 2019, ob 18. uri v prostorih Centra za mlade Domžale.
Hvala vsem za sodelovanje!



EVREKA naravoslovne delavnice

Zavod REVIVO izvaja na štirih osnovnih šolah, iz sodelujočih občin območja LAS za mesto in Vas, naravoslovne delavnice, kjer lahko mladi raziskujejo in se spoznajo s procesi in organizmi reke Kamniške Bistrice in Pšate v svojem lokalnem okolju. Z nami sodelujejo: OŠ Radomlje pri Preserju, OŠ Komenda Moste, OŠ Mengeš in OŠ Dragomelj. Navdušenje nad delavnicami v naravi je pri udeležencih neizmerno in navadno z nastrpnostjo pričakujejo naslednje srečanje. Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz preteklih delavnic.

Gleda


Galerija slik


LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ

FILMSKA DELAVNICA O NARAVOVARSTVU IN VODAH

Med 19. - 21. oktobrom je Zavod Sotočje v sodelovanju s prostovoljci iz OŠ Preska, Max Visuals, Luko Ilinčičem, DEOS centrom za starejše Medovde in dvema EVS prostovoljcema izvedel 2-dnevno filmsko delavnico na temo naravovarstva in voda. Na delavnici so se mladostniki prvič seznanili z snemalno in fotografsko opremo. Sledilo je snemanje, kjer so mladostniki pred kamero sporegovorili o pomenu voda z njihovega vidika. V drugem delu delavnice sta EVS prostovoljca iz Španije in Francije otrokom predstavila osnove snemalnih in fotografskih tehnik ter video montaže. Mladostniki so bili aktivno udeleženi v celoten snemalni proces tako pred kamero kot za kamero ter tako prejeli nepozabno izkušnjo, ki jim bo koristila pri njihovih prihodnjih projektih.


Ste se kdaj vprašali kaj vam pomeni voda? Kaj vam je pri njej všeč? V kakšni obliki vam je najljubša?


PRIPRAVE NA FILMSKO DELAVNICO (19.-21. 10. 2018)

Na Zavodu Sotočje Medvode EVS prostovoljca iz Španije in Francije nabirata izkušnje iz osnov dinamičnega snemanja in fotografiranja, ki jih bosta, med 19.-21. oktobrom v prostorih OŠ Preska, predala vsem udeležencem Filmske delavnice. Na delavnici se bodo otroci oziroma mladostniki seznanili z ustrezno tehnično opremo, nato pa posneli kratek filmček na temo naravovarstva in voda. Lepo vabljeni vsi zainteresirani!



FILMSKA DELAVNICA O POMENU VODA

letak Filmska delavnica

Pridružite se nam pri snemanju kratkega filma o pomenu voda.



RAZISKUJ IN ODKRIJ NOV SVET S PROJEKTOM EVREKA

Tekom projketa bomo izvajali številne delavnice na katere vas vljudno vabimo, da se nam pridružite. Poglejte si kaj bomo počeli.



DELAVNICA - OCENA EKOLOŠKEGA STANJA IN POPIS PREGRAD NA REKI PŠATI

Zavod REVIVO je skupaj z Društvom Šola zdravja v okviru projekta EVREKA v nedeljo, 12. 8. 2018, ob reki Pšati pri Športnem parku Mengeš organiziral delavnico Ocena ekološkega stanja in popis pregrad na reki Pšati. Delavnica je bila medgeneracijska, z najmlajšo udeleženko, ki je štela le 3 leta do najstarejšega, ki je imel le nekaj manj kot 80 let. Delavnice se je udeležilo 14 ljudi, za kratek čas pa se nam je pridružilo tudi nekaj naključnih obiskovalcev. V prvem delu delavnice smo z udeleženci opisali strugo, izmerili fizikalne značilnosti struge in predstavili glavne elemente za nadaljnje izpolnjevanje obrazca po metodi RCE (Obrežje, struga in okolje). Udeležence smo ob pregradah tipa prag spoznali s spletno aplikacijo Barrier Tracker. Prvemu delu je sledila krajša pavza, kjer so si udeleženci lahko spočili in se okrepčali s pijačo in hrano.

Počitek med delavnico

Počitek med delavnic (Foto: Daniel Jehart).

V drugem delu delavnice so udeleženci spoznali različne metode vzorčenja (ob)vodnih prebivalcev reke Pšate. Predstavili smo potek elektro ribolova ter metode vzorčenja alg, vodnih nevretenčarjev in kačjih pastirjev. Vse živali so si nato od blizu ogledali, pogovorili smo se o njihovi funkciji v ekosistemu in pogostosti. Največ pozornosti so pritegnile ribe (navadni globoček, mrena, pohra, klen in pisanka), žuželke (larve mladoletnic in kačjih pastirjev), vrtinčarji in alge. Ta del delavnice je bil pomemben tudi za zaključitev vrednotenja kakovosti voda po metodi RCE.
Po analizi rezultatov so udeleženci ugotovili, da vzorčni odsek reke dosega najnižjo oceno, ki jo po metodi RCE lahko določimo, kar iz eko-morfološkega vidika pomeni, da je potrebna popolna obnova rečne struge. Menimo, da je glavna težava preučevanega odseka v pomanjkanju obrežne in vodne vegetacije. Obsežni monokulturni sestoji invazivnih tujerodnih rastlin kot so žlezava nedotika, enoletna suholetnica in japonski dresnik so posebej razžalostili udeleženke, ki se spominjajo, da so v preteklosti ob strugi nabirale številne pisane travniške cvetice.

Ogled
Ogled sedimenta v strugi (Foto: Daniel Jehart).
Ogled
Ogled sedimenta po toku navzgor (Foto: Daniel Jehart).

Na izbranem odseku smo z udeleženci identificirali tri pregrade tipa prag, jih z aplikacijo Barrier Tracker vnesli v evropski atlas pregrad in ocenili njihovo prehodnost za ribe. Ob zaključku delavnice so udeleženci izpolnili krajšo anketo, s katero so nam sporočili kaj menijo o pripravljeni delavnici. Z veseljem smo ugotovili, da smo presegli pričakovanja prav vseh in da se veselijo podobnih dogodkov, kar nam daje zalet za prihodnja ustvarjanja.
Slike in vtise iz delavnice smo objavili v glasilih občin projekta ter Facebook strani.


Prijetna družba

Lepo preživet dan (Foto: Daniel Jehart).

Facebook projekt EVREKA
Galerija slik

IZOBRAŽEVALNA ANIMACIJA O NOVIH NAČINIH UPRAVLJANJA Z VODAMI


V sklopu aktivnosti projekta EVREKA smo pripravili prevod francoske animacije, ki je namenjena ozaveščanju širše javnosti o novih pristopih upravljanja z vodnimi telesi, ki dosegajo pozitivne učinke v naravi.


IZBIRA LOGOTIPA

logotip EVREKA

24-letna Katarina Šeme je v natečaju iz izbor logotipa projekta EVREKA žirijo prepričala z dovršenim, igrivim in barvno zanimivim logotipom, ki vsebinsko in simbolično zelo dobro predstavlja projekt EVREKA.



IZVEDBA NATEČAJA ZA OBLIKOVANJE LOGOTIPA

Natečaj za oblikovanje logotipa

Izvedli smo javni natečaj za oblikovanje logotipa projekta EVREKA.



Naložbo sofinancirajo Republika Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Zavod REVIVO in AIA - Mladinski center Mengeš. Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas.