Center za mlade Domžale
Javni zavod Sotočje Medvode
Zavod REVIVO
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
LAS Za mesto in vas
Evropski sklad za regionalni razvoj

Antropogeni vplivi

Zaradi velike vodnatosti in padca dna človek izrablja Kamniško Bistrico že več stoletij. Na tem območju so nastali prvi mlini, žage, v sedanjem času pa male hidroelektrarne, ki so na tem območju omogočile razvoj industrije in številnih mest. Strugo Kamniške Bistrice so v preteklosti regulirali ter s tem upali na boljšo zaščito pred visokimi vodami, saj so se mesta razširila na njene prejšnje poplavne ravnice. Danes tako padec struge določajo jezovi, ki so v prvi fazi služili zgolj zagotavljanju potrebnega padca za izrabo vodne energije, pozneje pa so privzeli tudi vlogo objektov za stabilizacijo nivelete struge. Ob jezovih so zgradili cel niz mlinščic, med katerimi nekatere delujejo še danes (Vahtar, 2008).

Kamniška Bistrica, ki meri komaj 33 km ima danes delujočih približno 60 km mlinščic in razbremenilnih kanalov. Predstavlja neverjeten sistem umetnih kanalov in edinstven spomenik tehniške dediščine v Sloveniji (Vahtar, 2008). Na kakovost voda sta močno vplivala razcvet industrije in pospešeno naseljevanje območja, saj se je kakovost vode v vodotoku zmanjšala. Med najbolj problematičnimi odseki je spodnji tok, ki velja za močno onesnaženega (IV. Kakovostni razred). Negativno vplivajo tudi nizki vodostaji v matični strugi, ki so posebno kritični poleti, ko pride do presežene samočistilne sposobnosti vodotoka (Vahtar, 2008).

Sicer pa so se mlinščice čvrsto zasidrale v krajino tudi kot del naravne hidrografske mreže, od katere so danes odvisni številni vodni in obvodni ekosistemi. S tem prihaja na površje nov problem in sicer določitev minimalnega pretoka za matično strugo, ki zahteva za svojo širino in gramozno dno veliko vode ter določitev minimalnih pretokov za mlinščice, ki bi jih veljalo zaradi svojih ekoloških kvalitet ohraniti (Vahtar, 2008).

Podajanje ocen ekološkega stanja rek (Vir: ARSO)

Pri podajanju ocen o ekološkem stanju rek se upošteva stanje združb vodnih rastlin, alg, nevretenčarjev in rib (t. i. biološki elementi kakovosti), s pomočjo katerih ovrednotimo različne obremenitve. Na podlagi združb bentoških nevretenčarjev in rib lahko določimo hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost vodnega ekosistema. Hidromorfološko spremenjenost merimo preko: hidrološkega režima – količino in dinamiko vodnega toka ter povezavo s telesi podzemne vode; zveznosti toka – migracijo vodnih organizmov ter premeščanja sedimenta; morfoloških razmer - spreminjanje globine in širine struge, strukturo in substrat struge ter strukturo obrežnega pasu. Ekološko stanje ocenimo po petstopenjski lestvici: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo ali zelo slabo ekološko stanje.

Pregrada na Kamniški Bistrici (Arhiv REVIVO, 2018).

Prag na Kamniški Bistrici (Arhiv REVIVO, 2018).

V povirnem delu je Kamniška Bistrica vse do kraja Stahovica v zelo dobrem ekološkem stanju nato pa vse do naselja Študa dosega le zmerno ekološko stanje s srednjim nivojem zaupanja, ki je posledica vpliva hidromorfološke spremenjenosti na bentoške nevretenčarje.

Skladno z evropsko Direktivo o vodah morajo države članice v najkrajšem možnem času doseči dobro ekološko stanje vseh vodnih teles na svojih ozemljih. Osnova za izboljšanje ekološkega stanja je poznavanje trenutnega stanja in razumevanje čim večjega števila dejavnikov, ki vplivajo na ugotovljeno stanje. V letošnjem letu je Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik zaključila prenovo, s čimer bo znižana stopnja vsebnosti dušika in fosforja v iztoku čistilne naprave. V času pred prenovo ni bila izvedena nobena študija o stanju rib oziroma ihtiološka študija, ki bi omogočila spremljanje sprememb onesnaženosti okolja. Ribe veljajo za primernega biološkega indikatorja, saj živijo dovolj dolgo, da lahko z njimi spremljamo in vrednotimo kakšne so posledice dolgotrajne izpostavljenosti onesnaževalom v vodi.

Lipan
Lipan (P. Pengal, 2018).
Nežica
Navadna nežica (P. Pengal, 2018).

Ribiško upravljanje

S celotnim porečjem Kamniške Bistrice - od izvira do izliva v Savo, z vsemi pritoki, umetnimi strugami ter 18 ribolovnimi ribniki - upravlja Ribiška družina Bistrica Domžale, ki ima štiri pododbore (Domžale, Kamnik, Moravče in Pšata) in je med večjimi ribiškimi družinami v Sloveniji.

Slovenija se je z vstopom v Evropsko Unijo zavezala k spoštovanju evropskih direktiv in s tem k spremljanju stanja voda in biotske raznovrstnosti. Prav tako mora preverjati učinkovitost ukrepov za izboljšanje stanja oziroma ohranjanja ugodnega stanja vodotokov.

Jelševec
Jelševec (P. Pengal, 2018)


Naložbo financira Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas.